PRAVIČNA IN TRAJNOSTNA MODA

Zakaj je dražja?
To ni skrivnost: moda, ki je proizvedena na trajnosten in etičen način, ima višjo ceno.

Ampak zakaj?

Da bi razumeli razliko v ceni med hitro in trajnostno modo, je pomembno razmisliti o resnični ceni kosa oblačila in o tem, kako hitre modne znamke uspejo ohraniti te stroške tako nizke in o vlogi marž.

Cena oblačila: Zaradi vzpona hitre mode se nas je večina navadila na tako poceni oblačila, da pogosto pozabimo iz česa so sestavljeni stroški kosa enega oblačila. Pri Relove verjamemo, da je za potrošnike pomembno razumevanje prave vrednosti svojih oblačil, in verjamemo, da gre trajnost z roko v roki s transparentnostjo – glede dobavne verige kot tudi oblikovanja cen. Vedeti morate, kaj plačujete, da boste bolje razumeli vrendost oblačil, ki jih kupujete.

Običajno so stroški oblačil sestavljeni iz naslednjih komponent:

Materiali: Materiali vključujejo tkanino, niti, etikete in druge komponente oblačil (gumbi, trakovi)

Delo: Ti stroški zajemajo izdelavo vzorcev, krojenje, proizvodnjo oblačil, vezenje.

Logistika: Logistični stroški vključujejo stroške skladiščenja, pošiljanja in pakiranja.

Stroški podjetja: Stroški podjetja vključujejo stroške, kot so zavarovanje, naložbe v prihodnje projekte, provizije za spletne strani in transakcije, trženje in seveda plače za zaposlene, modele, fotografe.

Donacije: Zavezani smo, da bomo vsaj 1 % naše bruto prodaje podarili neprofitnim organizacijam.
Kaj so marže?
Za plačilo stroškov našega podjetja, kot je navedeno zgoraj, dodamo pribitek, ki nato določi končno maloprodajno ceno. Trajnostna proizvodnja ni poceni in vsem svojim dobaviteljem, s katerimi sodelujemo, plačujemo poštene cene. Da bi maloprodajna cena ostala na trajnostni ravni, dodajamo pribitek, ki je precej nižji od industrijskih standardov. Večina blagovnih znamk doda pribitek x2, kar pomeni, da pomnožijo resnične stroške svojih oblačil z dva, da določijo svojo veleprodajno ceno. Trgovci nato dodajo vsaj še en pribitek x2, da dosežejo končno maloprodajno ceno. Luksuzne znamke imajo ta pribitek še višji.

Resnična cena hitre mode
Seveda je hitra moda znana po tem, da je poceni, zato je zelo malo verjetno, da bi se oblačila, kot je npr. naš pulover iz organskega bombaža, na drobno prodajal za 130 eur. Recimo, da trgovec s hitro modo proda isti pulover za 40 € (z davkom). Pravi strošek puloverja bi bil torej okoli 8 € (najverjetneje še nižji).

Toda takšno zmanjševanje stroškov vedno pomeni, da nekje nekdo plača, in v primeru mode so to ljudje na dnu oskrbovalnih verig – od premalo plačanih kmetov in prezaposlenih šivilj do slabega ravnanja delavcev v tovarni. Pravzaprav so oblačila na drugem mestu na seznamu izdelkov, ki so najverjetneje proizvedena s pomočjo sodobnega suženjstva. Na primer, bangladeški delavec bi moral biti plačan 4,5-krat več od trenutne minimalne plače, ki je 44$ na mesec, da bi si privoščil dostojen življenjski standard.


“Cheap clothes are not cheap. Someone always has to pay for them. And that someone is a worker.” Kalpona Akter  

In tu se ne konča; prekomerna potrošnja, ki jo spodbuja hitra moda, ima velik vpliv na okolje. Po podatkih odbora za podnebne spremembe (IPCC) modna industrija vsako leto proizvede 10 % svetovnih emisij ogljikovega dioksida.

Njen negativen vpliv na okolje in na milijone ljudi po vsem svetu kaže, da je hitra moda lahko kratkoročno dostopna potrošnikom, vendar je resnična cena zagotovo veliko višja.  

Drugačen pristop: strošek nošenja (Cost Per Wear)   Morda je boljši pristop k primerjavi cene trajnostne mode s hitro modo koncept Cost Per Wear.   Strošek nošenja ali CPW opisuje ceno, ki jo plačate za oblačilo, deljeno s številom, kolikokrat ga nosite. Razmislite na primer, da kupite oblačilo za 100 € in ga nosite štirikrat. Oblačilo stane 25 € vsakič, ko ga nosite. Če oblačilo nosite desetkrat, se CPW zniža na 10 €. Koncept CPW nas spodbuja, da o svojih nakupih razmišljamo racionalno, in nas spodbuja k nakupu visokokakovostnih dolgotrajnih oblačil, ki vnaprej stanejo več, vendar nam dolgoročno pomagajo prihraniti denar.  

Na žalost so idejo o stošku nošenja (CPW) na stran potisnile blagovne znamke hitre mode, ki želijo, da o oblačilih razmišljamo kot nekaj kar prihaja in gre s trendi in zagotovo ni narejeno, da traja.   Torej, ko boste naslednjič primerjali ceno trajnostnega kosa oblačila s hitro modo, pomislite na vpliv, ki ga je imela proizvodnja oblačila na planet in delavce oblačil, pri tem pa ne pozabite na koncept stroška nošenja (CPW). Dajanje prednosti kakovosti pred količino vam lahko pomaga, da svojo garderobo napolnite z oblačili, ki jih resnično imate radi in tako preprečite, da bi tekstil odšel na odlagališča. S tem podpirate trajnostno modno gibanje, pri tem pa se držite svojega proračuna.  

 

Leave a Comment

Vaš e-naslov ne bo objavljen.